Slovenski družbeni prostor je bil v preteklih letih soočen z vidnimi pojavi nestrpnosti, diskriminacije in izključevanja, ki so posledica ekonomske krize in krize demokracije na splošno, pa tudi odraz krize aktivnega državljanstva.
Kljub porastu raziskovalnega dela na področju družbene neenakosti in ekonomskih sistemov, je za razumevanje današnje realnosti potreben širši pogled. Predlagani raziskovalni projekt zato inovativno obrača logiko raziskovanja ter se analize izključevanja najprej loteva z margine– intersekcijsko bomo analizirali naracije, politike in reprezentacije skozi prizmo verske, spolne in etnične diskriminacije – rezultate pa nato aplicirali na polje raziskovanja državljanstva kot tistega statusa, ki naj bi vsem zagotavljal polnopravno članstvo v skupnosti.
Raziskovalni projekt družbeno izključevanje pretresa skozi intersekcijsko součinkovanje diskriminatornih praks. S tem želimo raziskati skupne mehanizme izključevanja, ki se ne ustavijo na meji posamezne identitete, kot to velja za obstoječe teoretske, še posebej pa raziskovalne pristope k omenjenim temam. Ti se namreč najpogosteje artikulirajo kot ločeni projekti, med njimi pa umanjka teoretski in raziskovalni dialog. Predlagani projekt zato vzpostavlja inovativni teoretski in metodološki prijem, ki omenjena izključevanja in diskriminacije obravnava z istimi orodji in ugotavlja skupne izvore diskriminatornih praks. Zastavljamo tezo, da ima nestrpnost, ki se pojavlja v slovenski družbi in širše, enotne izvore, ki so pogosto zamegljeni prav zaradi raziskovanja diskriminacije posameznih družbenih manjšin v ločenih raziskovalnih področjih. Projekt zato vzpostavlja med raziskovalci omenjenih področij teoretski in metodološki dialog, rezultati predlagane intersekcijske analize pa bodo prispevali h globlji refleksiji diskriminacije kot pojava, ki je vse bolj povezan s širšim državljanskim telesom.
Osnovna teza predlaganega raziskovalnega projekta je troplastna: (1) diskriminacija različnih družbenih manjšin temelji na istih ali podobnih mehanizmih družbenega izključevanja, ki jih v osnovi poganja ista interpretativna shema politik, diskurza in praks o ogroženosti; (2) isti oziroma podobni mehanizmi družbenega izključevanja medsebojno krepijo posamezne oblike diskriminacije, zato projekt v ospredje postavlja intersekcijsko perspektivo; (3) mehanizmi izključevanja in diskriminacije imajo pomemben vpliv tudi na širšo družbo v kontekstih spreminjanja vloge nacionalne države v pogojih globalizacije in evropeaizacije.
Projekt v široko zasnovani empirični bazi diskriminacijo naslavlja intersekcijsko, z upoštevanjem njenih širših strukturnih, političnih in reprezentativnih vidikov. Empirični del raziskave vključuje izvedbo mešanih fokusnih skupin, kjer bo interakcija med akterji različnih manjšinskih skupin ključno prispevala k preseganju enodimenzionalnega razumevanja diskriminacije, vključuje pa tudi kritično analizo okvirov (Verloo, 2006) antidiskriminacijskih politik in kritično diskurzivno analizo (Fairclough, 2010) reprezentacij diskriminiranih manjšin. Rezultate analize izključevanja na marginah nato aplicira na širše polje raziskovanja državljanstva kot tistega statusa, ki naj bi vsem zagotavljal polnopravno članstvo v skupnosti, a se v spremenjenih pogojih globalizacije, razraščajoče ekonomske izključenosti ter krize nacionalne države in globalnega vzpona populističnih (radikalnih) skupin vedno bolj kažejo njegove izključevalne prvine.
Projekt ponuja inovativno metodo raziskovanja in preučevanja diskriminacije in državljanstva, pri čemer gradi na novih teoretskih modelih participativnosti, demokracije in post-nacionalnega pripadanja. Osrednji raziskovalni cilj je teoretsko osmisliti nove modele demokratične participacije s perspektive pogojev pluralnih religijskih, političnih, etničnih in spolnih identitet v luči identificiranih modelov diskriminacije in izključevanja, s čimer nadgrajuje konceptualno paradigmo transformativnih modelov demokracije in pripadanja.
